Audiofilija

Pred kratkim sem se začel ukvarjat z audiofilstvom. Audiofili so ljudje, ki imajo radi dobro glasbo. Glasba, ki jo posluša audifil se ne razlikuje dosti od ostale posnete glasbe, le da audifil ne posluša raznih kopij, kaj šele mp3. Za poslušanje se kupijo original cd-ji, po možnosti posneti pri kaki audiofilski založbi, ali pa vinilne plošče. Potem rabiš še tehniko.

Sam se s tem ukvarjam od lanskega poletja, ko sem si kupil Rotel-ov ojačevalecRotel RA-1062 in Tannoy-eve zvočnike.Tannoy Eyris DC Nekaj časa sem imel navadne zvočniške kable, potem pa sem si kupil Hajdinjakove ročno delane. Zdaj se občuti neverjetna razlika. Manjka mi še CD player.

Rad bi slišal komentarje, kritike, zanimivosti, predloge,….


Na sliki je moj sistem:
2x Tannoy Eyris DC zvočniki + Mission stojala, Rotel RA-1062 ojačevalec in kabli HajdinjakLabs domače izdelave.

  • Share/Bookmark
 

1 komentar

  1. Mr. Mojo, 25.01.2007 ob 20:34
    Mr. Mojo

    Manjka ti gramofon, ne CD player.
    Ze za cca 100 tisocakov lahko dobis spodobnega Thorensa
    Predlani sem v tej trgovini (http://www.vklop-ubiq.com/index.swf) nabavil tega:
    http://www.thorens-info.de/Td160_tp16.jpg
    Cena z novo Danonovo glavo – cca 100K SIT
    Boljse od katerega koli CD-playerja.
    Zadnje case se po trgovinah dobi vedno več vinilov, tudi avdiofilskih, na novo se izdajajo stare plate, nekatere celo tudi na 45 namesto 33 rpm, skratka, situacija se po kolapsu dobrega sounda po pojavi CD-jev znova izboljsuje.

    Glede kablov. Ugotovil sem, da je razlika med navadnim dvozilnim kablom in malo boljsim kablom za 10 EUR/m veliko bolj dramaticna kot razlika med tem za 10 EUR in onim za 300. Skratka, ne gre za pretiravat. Če se že malo odmakneš od nižjega razreda, si že ogromno storil. Vsekakor se pa moraš vedno lotevati najšibkejše komponente. Če poslušaš CDje, je kakršen koli kabel, dražji od 10-15 EUR/m, povsem odveč.

    Imam še en komentar o tem, kakšno glasbo poslušajo avdiofili. namreč, večina mojih prijateljev avdiofilov, posluša glasbo, ki je sam ne bi nikoli. Več jim šteje kakovost posnetka in reprodukcije, kot vsebina. Slinijo se ob finesah akustičnega basa pri komadih, ki jih jaz ne bi niti povohal. Skratka, moj nasvet je, ne pozabi, zakaj poslušaš glasbo in kaj ti je v glasbi pomembno. Raje imam kakšen soundboard bootleg, ripan na 128 kbps, v katerem moj omiljeni artist igra tako, da mi gredo kocine pokonci, kot kakršno koli švicarsko sterilno ultraprodukcijo, pri kateri so uporabili 15 majkov samo za klavir in ob kateri zeham od dolgcasa.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !